Novozgrajenih stanovanj je ponekod že zmanjkalo (27.1.2016)

Število gradbenih dovoljenj za stanovanjsko gradnjo strmo upada, večina odobrenih dovoljenj se izda za gradnjo individualnih hiš, za večstanovanjsko gradnjo jih tako rekoč ni

Najprej pojasnilo: klasičnih novozgrajenih stanovanj je le za vzorec in jih ne smemo zamenjevati s stanovanji, ki se prodajajo na dražbah. V teh primerih gre za objekte, ki so bili zgrajeni že pred več leti, nekje med letoma 2009 in 2012. Gre za stanovanja, ki so še nevseljena, ne moremo govoriti, da so nova.Akterji na slovenskem nepremičninskem trgu že kar nekaj časa poudarjajo, da je novozgrajenih stanovanj premalo, danes pa že opozarjajo, da lahko prav ta primanjkljaj začne dvigovati tudi cene rabljenih stanovanj. Morda se na prvi pogled zdijo ta opažanja smešna, saj je na slabih bankah veliko stanovanj propadlih investitorjev.

V Ljubljani ni večjih naložb v stanovanjske projekte

»Po novozgrajenih stanovanjih v Ljubljani je zelo veliko povpraševanja, ponudba pa je zelo skromna. Zato lahko rečem, da se morajo kupci, ki zares želijo kupiti novo stanovanje, hitro odločiti, drugače jim lahko izbrano in primerno stanovanje spelje pred nosom drugi kupec,« pravi Marko Špacapan iz nepremičninske družbe Realist. To podjetje posreduje pri prodaji stanovanj v Vilah Vodmat na Bohoričevi ulici v Ljubljani. Na voljo imajo samo še dve stanovanji. Kot je povedal Špacapan, so se stanovanja prodala po 2.400 do 2.800 evrov za kvadratni meter. Sestava povpraševanja se ne spreminja. Najbolj so zanimiva eno- do triinpolsobna stanovanja, po garsonjerah je povpraševanje manjše.

Domačih vlagateljev ni, tujih ne zanimamo

Špacapan je razložil, da kupci iščejo racionalne tlorise. Zelo zanimiva so trisobna stanovanja, velika približno 75 kvadratnih metrov, kar je drugače kot v preteklosti, ko so bila trisobna stanovanja lahko velika tudi več kot 80 kvadratnih metrov. Na 85 kvadratih kupci danes zahtevajo triinpolsobno stanovanje.

Novih večjih naložb v stanovanjsko gradnjo po Špacapanovem mnenju v Ljubljani še nekaj časa ne bo. Slovenskih vlagateljev ni, tuji pa delujejo globalno in Slovenija zanje ni zanimiva. Razlogov za to je več. Eden izmed njih je tudi majhnost trga. Koliko novogradenj bi v Ljubljani potrebovali, da bi zadostili potrebam trga, Špacapan ne more predvideti, vsekakor pa bi bil dobrodošel vsak projekt s 60 do 90 stanovanji.

V Mariboru po letu 2009 niso zgradili tako rekoč nič

V Mariboru novogradenj ni. Najnovejša stanovanja, ki so na trgu, so bila zgrajena leta 2009. Direktor nepremičninske agencije Insa Branko Potočnik pravi, da bi v Mariboru gotovo lahko prodali od sto do 200 novozgrajenih stanovanj, v daljšem obdobju morda celo 400. »Zdaj je pravi čas za investitorje, da začnejo pripravljati projekte, ki bi tako na trg prišli čez dve leti,« pravi Potočnik in dodaja, da povpraševanje po novejših stanovanjih obstaja. »Vse več ljudi želi kupiti nova stanovanja, vendar jim lahko ponudimo le takšna, ki so bila zgrajena v prejšnjem desetletju,« še pravi Potočnik in opozarja, da so se zaradi pomanjkanja novih stanovanj zvišale cene vseh rabljenih nepremičnin. Tako je že zelo težko dobiti stanovanje za manj kot 950 evrov za kvadratni meter.

Zemljišč je po Potočnikovih informacijah dovolj, gre pa seveda za lokacije, ki so pod različnimi hipotekami in večinoma v lasti DUTB. Pametne projekte bi hitro prodali, pri čemer bi lahko cena za takšna stanovanja dosegla tudi 1.400 evrov za kvadratni meter. Kljub temu bodo morali morebitni investitorji zelo dobro načrtovati svoje projekte. Dobro bodo morali premisliti tako o lokaciji in kakovosti gradnje kot tudi o razporeditvi samih prostorov. Ljudje namreč dobro poznajo svoje potrebe in finančne zmožnosti, zato ne bodo nikoli več preplačevali nefunkcionalnih in slabo zgrajenih stanovanj na vprašljivih lokacijah.

Tudi Gurs zaznava primanjkljaj novogradenj

Da kriza stanovanjske gradnje za trg še traja, zaznavata tako Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) kot Statistični urad Republike Slovenije (Surs). Gurs je v polletnem poročilu poudaril, da je bila ponudba novih stanovanj zelo skromna že prvo lansko polletje. V doglednem času ne moremo pričakovati večje ponudbe, saj investicij v stanovanjske projekte - razen nekaj manjših, ki pa ne vplivajo na položaj na trgu - ni.

Po podatkih statističnega urada sta bili novembra lani izdani 402 dovoljenji za gradnjo stavb ali skoraj šestino manj kot oktobra. Za gradnjo stanovanjskih stavb so izdali 205 dovoljenj, kar je za dobrih šest odstotkov manj kot novembra. Celotna površina vseh v novembru načrtovanih stavb naj bi merila približno 90 tisoč kvadratnih metrov, kar je za slabo petino manj kot oktobra. Površina načrtovanih stanovanjskih stavb je bila manjša za osem, površina načrtovanih nestanovanjskih stavb pa za 30 odstotkov.

Z gradbenimi dovoljenji za stavbe, izdanimi novembra 2015, je bila predvidena gradnja 216 stanovanj, kar je slabih 12 odstotkov manj, kot jih je bilo predvidenih z gradbenimi dovoljenji, izdanimi oktobra. Več kot 90 odstotkov stanovanj je načrtovanih v enostanovanjskih stavbah.

Novembra lani je bilo največ gradbenih dovoljenj izdanih za gradnjo stanovanj v podravski statistični regiji, in sicer za 46, vsa v enostanovanjskih stavbah. Tej regiji sledita savinjska statistična regija, v kateri se bo gradilo 28 stanovanj, in obalno-kraška statistična regija, v kateri se bo gradilo 26 stanovanj.

Proti koncu leta so cene novogradenj upadle

Kljub primanjkljaju novih stanovanj so se cene novozgrajenih stanovanjskih nepremičnin (stanovanja in hiše) v tretjem četrtletju 2015 znižale za skoraj sedem odstotkov. Po tretjem četrtletju 2014, ko so cene stanovanjskih nepremičnin dosegle cenovno dno, je to prvi upad cen na tem segmentu. Cene novih stanovanj so se v tem obdobju znižale za dobrih pet odstotkov, s čimer je bil skoraj v celoti izničen dvig cen iz prejšnjega četrtletja. Surs pojasnjuje, da lahko na cene vplivajo nihanje števila prodaj stanovanj iz stečajnih postopkov, prodaja dražjih varovanih in turističnih stanovanj ali večje in manjše diskontne prodaje kakovostnih stanovanj. V opazovanem četrtletju je bilo prodanih 173 novih stanovanj ali za petino več kot povprečno v zadnjih dveh letih, vendar je to še vedno precej majhno število. Tudi v tretjem četrtletju 2015 je bil delež prodaj novih stanovanj daleč največji v osrednjeslovenski statistični regiji (58 odstotkov), v občini Ljubljana pa je bilo prodanih 48 odstotkov vseh novogradenj. Cene novih družinskih hiš so se še bolj znižale, in sicer za dobrih 14 odstotkov.

vir: http://gradbenistvo.finance.si/